O rastlini
VEČ O RASTLINI
Na Zahodu kano poznajo predvsem kot naravno barvilo. V Evropi in Ameriki je postala popularna v 19. stol., ko so angleški arheologi začeli raziskovati egipčanske piramide. Ugotovili so, da so si že stari egipčani s kaninim barvilom barvali lase in telo, volno, usnje in tkanine. Na zahodu je barvanje s kano postalo sinonim za orientalsko zapeljivost in privlačnost. Egipčanski trgovci so na veliko trgovali s kano, da pa bi zahodnjakinjam ponudili čim bolj intenzivno barvo, so kaninemu prahu začeli dodajati kovinske soli in druge kemikalije, ki so v dotiku s kožo povzročale hude alergije. Posledično je zaradi tega kana dobila slab sloves in začele so se širiti govorice, da je celo škodljiva za lasišče, kar pa ne drži. Čista kana brez primesi je zdravilna za lase in lasišče ter odpravlja glavobol ter izpadanje las.
Kanini mladi listi vsebujejo poleg različnih maščobnih kislin tudi tanin in pigment »lavson«. Koliko lavsona je v listih, zavisi od kvalitete zemlje, kjer rastlina raste in od klimatskih razmer (minimum 25ºC). Zato poznamo več različnih kakovosti kane. Najbolj znana področja namensko gojene kane so v Maroku, Jemnu,Pakistanu in Indiji.
Mladi listi kane se oberejo in posušijo, ter nato zmeljejo v prah. Obiranje listov je enkrat letno. Listi se morajo hitro posušiti v zato prirejeni sušilnici, podobno kot listi čajevca. Posušeni listi se zmeljejo v prah, ki se po mletju še presejejo. Trikrat presejani prah je kot puder in spada v body- art kakovost – to je najboljša kakovost kaninega pudra, brez primesi in se uporablja tudi za poslikavo kože.
Tradicionalno se v različne namene uporabljajo prav vsi deli rastline.
Korenine so grenkega okusa in hladijo, čistijo, odvajajo vodo, spodbujajo menstruacijo in sprožajo prekinitev nosečnosti. Uporabljajo se pri opeklinah kožnih boleznih, uravnavanju menstrualne krvavitve in gobavosti.
Listi so prav tako grenkega okusa in delujejo kot astringent (krči tkiva ali žile), hladilo, diuretik, pospešujejo izločanje sluzi iz pljuč, bronhijev in sapnika, delujejo protivnetno, znižujejo telesno temperaturo ter krepijo jetra. Uporabljamo jih za rane, razjede, opekline, vnetja, plešavost, vnetja grla, odpravljanje oteklin, gobavost, okužbe kože, glivična obolenja, bakterijske okužbe lasnih mešičkov, uravnavanje menstrualne krvavitve, povišano telesno temperaturo, vnetje oči, neredne menstruacije, obolenja vranice ter pri problemih z uriniranjem.
Cvet je močnega in prijetnega vonja. Cvetje ima poživljajoče narkotične lastnosti, deluje krepilno
na srce in živčevje. V srednjem veku so proti nespečnosti uporabljali vzglavnike napolnjene z
kaninimi cvetovi. Uporablja se kot attar (parfum narejen po stari iranski metodi) proti glavobolu in
nespečnosti ter za pomiritev. Z njim npr. nadišavijo volnene izdelke, da odganjajo molje.
Lubje stebel se uporablja za normalizacijo delovanja jeter in vranice ter pri zdravljenju zlatenice.
Plod imenovan „KAMARAKASA“ je krepilo in ima visoko hranilno vrednost. Uporablja se pri griži.
Duhovna in socialna simbolika kane
Kana na duhovnem nivoju simbolizira blagoslov in odganja zle duhove. Zatorej je poslikava telesa z njenim barvilom zahvalnica univerzumu ali bogu za vse darove, ki so jih bili ali pa jih bodo še deležni. Prav zaradi tega socialnega in spiritualnega izražanja zahvale ali pa prošnje za srečo v prihodnosti se je najprej razvila enostavna tehnika poslikave, iz tega pa tudi umetnost.
Pri terapevtski poslikavi ima vsak lik določen pomen in izraža željo na katerem osebnem področju si posameznik želi blagoslovov. Ta umetnost se imenuje Mehndi in je nam zahodnjakom najbolj poznana kot poročna poslikava pri indijski poroki. V Maroku si ženske v 7. mesecu nosečnosti poslikajo gležnje, s tem prosijo za zaščito sebe in otroka med porodom. Vdove si naslikajo simbol žalovanja, da z njim sporočajo okolici svoje čustveno stanje. Kadar pa družina rabi več sreče, se ženske poslikajo s kano in s tem povabijo srečo v svoj dom. Prav tako za srečo poslikajo živali, da bi bile zdrave in bi jim dobro služile.
Sodobne znanstvene raziskave kane
V zadnjem času ko se vse pogosteje govori o odpornosti bakterij na antibiotike so se znanstveniki v Indiji in nekaterih afriških državah intenzivno začeli ukvarjati z znanstvenimi raziskavami Lawsonie inermis.
To zanimanje je naraslo zaradi dokazane antiviralne in antimikrobne aktivnosti. Poleg tih dveh aktivnosti, pa znanstveniki proučujejo tudi delovanje kane pri opeklinah in Melanomu (nevaren kožni rak). Prvi izsledki potrjujejo navedbe učinkov kane, ki so opisani v starih zdravstvenih spisih. Za bolj podrobne in utemeljene raziskave pa potrebujemo čas, vendar vse bolj kaže na to, da je kana tudi RASTLINA PRIHODNOSTI ne samo preteklosti. To prihaja do izraza še posebej dandanes ko veliki farmacevtski giganti nimajo več zadovoljivih odgovorov na novodobne bolezni človeštva.
Zdaj se Vam po vsej verjetnosti že svita, zakaj zagovarjamo barvanje in nego las z naravnimi barvami in ne z sintetičnimi?
